Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08) določa pravice, ki jih ima pacient kot uporabnik zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev, postopke uveljavljanja teh pravic, kadar so kršene, in s temi pravicami povezane dolžnosti.

Povezava na spletno stran Ministrstva za zdravje

PACIENTOVE PRAVICE, KI JIH DOLOČA ZAKON SO:

1. pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev,
2. pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi,
3. pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev,
4. pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe,
5. pravica do spoštovanja pacientovega časa,
6. pravica do obveščenosti in sodelovanja,
7. pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju,
8. pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje,
9. pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja,
10. pravica do drugega mnenja,
11. pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo,
12. pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov,
13. pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic,
14. pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic.

PACIENTOVE DOLŽNOSTI, KI JIH DOLOČA ZAKON SO:

Za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe je pacient dolžan:

1. dejavno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja,
2. v času bolezni ravnati v skladu s prejetimi strokovnimi navodili in načrti zdravljenja, v katere je ustno oziroma pisno privolil,
3. dati pristojnemu zdravniku in drugim pristojnim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem vse potrebne in resnične informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ki so mu znane in so pomembne za nadaljnjo zdravstveno
4. oskrbo, zlasti podatke o svojih sedanjih in preteklih poškodbah ter boleznih in njihovem zdravljenju, boleznih v rodbini, morebitnih alergijah in zdravilih, ki jih uživa,
5. obvestiti zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce o nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki se pojavijo med zdravljenjem,
6. biti obziren in spoštljiv do zasebnosti in drugih pravic drugih pacientov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev,
7. spoštovati objavljene urnike, hišni red in predpisane organizacijske postopke izvajalcev zdravstvenih storitev,
   pravočasno obvestiti izvajalca zdravstvenih storitev o morebitnem izostanku na pregled ali zdravljenje.

PRITOŽBENE POTI

Pacient, ki meni, da so mu bile kršene pravice, določene z zakonom, ima pravico do obravnave kršitev v naslednjih postopkih:

1. prva obravnava kršitve pacientovih pravic pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve,
2. druga obravnava kršitve pacientovih pravic v postopku pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve.

POSTOPEK PRVE OBRAVNAVE KRŠITVE PACIENTOVIH PRAVIC PRI IZVAJALCU ZDRAVSTVENIH STORITEV

Če pacient neposredno med zdravstveno oskrbo izrazi nezadovoljstvo pri izvajanju zdravstvene oskrbe ali nezadovoljstvo z odnosom zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, se poskusi nesporazum z dodatnimi pojasnili ali ukrepi odpraviti takoj. Če pacient z dodatnimi pojasnili ali ukrepi ni zadovoljen, ga zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec seznani s pravico in postopkom vložitve zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic.

Prvo zahtevo lahko pacient vloži:

• zaradi domnevno neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev najpozneje v 15 dneh od domnevne kršitve,
• zaradi domnevno neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev pri nudenju zdravstvene
• oskrbe najpozneje v 30 dneh po končani zdravstveni oskrbi.

Pacient lahko vloži prvo zahtevo v treh mesecih po preteku rokov iz prejšnjih odstavkov, če je za kršitev zvedel kasneje oziroma če so se posledice kršitve pokazale kasneje.

Ustna zahteva se vloži pri pristojni osebi izvajalca zdravstvenih storitev. Ustno zahtevo se sprejme na zapisnik, ki poleg podpisa pacienta in pristojne osebe vsebuje zlasti: osebno ime, naslov prebivališča in kontaktne podatke pacienta, opis domnevne kršitve pacientovih pravic, podatke o udeleženih zdravstvenih delavcih oziroma zdravstvenih sodelavcih, podatke o morebitnih drugih udeleženih osebah, čas in kraj domnevne kršitve pacientovih pravic, morebitne posledice domnevne kršitve pacientovih pravic in morebitni predlog za rešitev spora.
Pacient prejme izvod zapisnika vložene ustne zahteve.
Pisna zahteva, ki vsebuje sestavine iz prejšnjega odstavka, se vloži pri izvajalcu zdravstvenih storitev, kjer je domnevna kršitev nastala.

Pristojna oseba po prejemu prve zahteve, ki vsebuje vse sestavine potrebne za obravnavo (popolna zahteva):

• zahtevi v celoti ugodi, o čemer napravi pisni zaznamek in ga pošlje pacientu,
• napoti pacienta na pristojno pravno ali fizično osebo, pristojni državni organ ali najbližjega zastopnika, če se zahteva
• nanaša na uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja ali pravic, ki jih ta zakon ne ureja,
• postopek ustavi, če pacient zahtevo umakne, o čemer napravi pisni zaznamek in ga pošlje pacientu ali
• pisno povabi pacienta na ustno obravnavo.

Od vložitve popolne prve zahteve do ustne obravnave ne sme preteči več kot 15 dni.

Pristojna oseba na ustni obravnavi lahko opravi:

• pogovor s pacientom,
• pogovor z udeleženim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem ali drugim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, ki lahko pojasni okoliščine obravnavane kršitve,
• pogovor z drugim strokovnjakom, ki ima znanja s področja obravnavane kršitve in bi lahko pomagal razjasniti okoliščine, pomembne za odločitev,
• pregled zdravstvene ali druge dokumentacije.

O poteku ustne obravnave se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so na ustni obravnavi sodelovali. Pacient prejme izvod podpisanega zapisnika takoj.
Na obravnavi lahko pristojna oseba s pacientom sklene dogovor o načinu rešitve spora. Dogovor je sklenjen, ko ga podpišeta pacient in pristojna oseba.
Dogovor o načinu rešitve spora iz prejšnjega odstavka se lahko sklene zlasti o:

• ustnem ali pisnem opravičilu,
• povračilu nepotrebnih stroškov ali druge škode v vrednosti do 300 eurov,
• pridobitvi drugega mnenja,
• ponovitvi, dopolnitvi ali popravi zdravstvene storitve, če je bila izvedena neustrezno,
• predlogu uvedbe internega ali zunanjega strokovnega nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo strokovni nadzor v zdravstvu,
• predlogu uvedbe postopka ugotavljanja obravnavane kršitve varstva osebnih podatkov.

Dogovor in rok za njegovo izvršitev sta del zapisnika. Če dogovor o načinu rešitve spora ni sklenjen, se to navede v zapisniku. Pristojna oseba v tem primeru pacienta pouči o možnosti vložitve zahteve pri Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic.

POSTOPEK DRUGE OBRAVNAVE KRŠITVE PACIENTOVIH PRAVIC PRED KOMISIJO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO PACIENTOVIH PRAVIC

Pacient lahko vloži drugo zahtevo za obravnavo kršitev pacientovih pravic pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic:

• če v postopku prve obravnave kršitve pacientovih pravic med pacientom in pristojno osebno ni bil dosežen dogovor,
• če se dogovora, ki je bil sklenjen v postopku obravnave prve zahteve, nespoštuje,
• če izvajalec zdravstvenih storitev kljub pravočasno in pravilno vloženi zahtevi obravnave ni izvedel.

Drugo zahtevo lahko pacient vloži najpozneje v 15 dneh po vročitvi zapisnika iz postopka za obravnavo prve zahteve ali v 15 dneh po poteku roka za izvršitev dogovora. Če izvajalec zdravstvenih storitev obravnave prve zahteve ni izvedel, lahko pacient vloži drugo zahtevo v 30 dneh od vložitve popolne prve zahteve.