Danes je vsakomur jasno, da so urejeni, lepi zobje nuja. Vloga zob nikoli ni bila omejena samo na prehranjevanje, temveč imajo pomembno vlogo  pri komuniciranju. Pomagajo pri govoru,  pri tem pa razkrivajo neizgovorjeno. Zunanji izgled sogovornika je nehote vodilo pri oblikovanju začetnih vtisov osebnosti. Tudi nasmeh, v pozitivno ali negativno smer.

Poti, kako to doseči, je več. Prva je gotovo skrb za ohranitev zobovja in ob zobnih tkiv z redno nego. Lastno in s strani strokovnjaka. Pri vseh nadaljnjih pristopih  naj bo vodilo to, da je večina nadomestkov v najboljšem primeru tako dobrih kot normalen naraven zob. Iz navedenega sledi, da se je smiselno odločati za minimalne posege, posebej če so nepovratne narave. Seveda to velja za konkretno stanje zobovja in zahteve pacienta.

Brušenje zob je nepovratno dejanje. Eden izmed razlogov , da se odločimo zanj, je običajno izdelava prevleke. Pri tem je potrebno odbrusiti zunanjo površino zoba po obodu. Pa je to vedno nujno potrebno, še posebej v takšnem obsegu ?

Ni. Vsaj vedno ne. Z iznajdbo tehnike lepljenja zob, ki temelji na predhodnem jedkanju zoba so se možnosti za ohranitev zoba pri zobozdravniških posegih povečale. Na tem temelji izdelava »belih zalivk« (plomb), ki je večinoma že dobro znana in sprejeta. Seveda ima ta način dela, ko vse faze obnovitve zoba izvedemo v ordinaciji, pomanjkljivosti.

Današnja metoda izdelave estetskih lusk ( faset )prav tako temelji na tehniki lepljenja z jedkanjem. Morda je zanimivo, v povezavi z estetskimi luskami, pogledati v zgodovino.

Hollywoodski nasmeh je v tridesetih letih prejšnjega stoletja ustvaril dr. Charles Puncus. Da so se velikani filma lahko »filmsko nasmejali« je razvil omenjeni tehniko izdelave tankih keramičnih lusk, ki so jih v začetku začasno uporabili samo pri snemanju in jih zalepili s prahom, podobno kot danes nekateri tretje zobe, kasneje pa so jih lepili pol trajno. Pol trajno govori o tem, da so luske rade odpadale. Pri tem so se lomile in delo je bilo potrebno ponavljati. Ker pa je to draga tehnika, so si jo privoščile le zvezde filma. V nadaljnjih petdesetih letih se je lahko ta metoda nadalje razvila in postala širše dostopna z razvojem novih tehnik lepljenja. Tako lahko rečemo, da je uporabna v današnjem pomenu besede šele od sredine 80. let.

In v kakšnih primerih je izdelava estetskih lusk še posebej smiselna ?

–         v primerih ko imamo posamezen zob, ki je zabarvan, kar se mnogokrat dogaja po odmrtju zoba

–         velike zalivke na zobnem vratu ali erozije na sprednji strani zoba

–         močna zabarvanja , ki jih ni mogoče odpraviti z beljenjem zob

–         obsežni defekti sklenine

–         manjši popravki nepravilne postavitve zob

–         podaljšanje obrabljenih sprednjih zob

–         zapiranje razmaka med sprednjimi zobmi (diastema)

–         poškodbe sprednjih zob (zlom, odkrhanje)

–         pri mladini, kadar je le mogoče namesto prevleke

–         pri erozijah, ki nastajajo kot posledica delovanja kislin ( primeri bulemij )

–         pri obnovi spodnjih sprednjih zob, zaradi njihove majhnosti

Prednosti lusk so naslednje :

–         Estetika

Le redko je možno doseči s prevlekami takšne estetske učinke. Omenil bom samo prosojnost celotne strukture zoba, ki se ohrani in prepreči nastanek zatemnitve zoba ob dlesni in nenaraven rob siceršnjega nadomestka (prevleke s kovinsko osnovo)

–         Trajnost materiala

Možnost zloma ni večja, kot pri klasični kovinsko-keramični tehniki prevlek zob. Po nekaterih avtorjih celo manjša.

–         Funkcija

S preoblikovanjem samo sprednje strani zoba (oz. griznega roba) ostane večji del zoba nespremenjen

–         Ohranitev trdih tkiv zoba. S sprednje strani odbrusimo samo 0.5- 0.7mm zoba

–         Obzobna tkiva

Brez dvoma je danes dognano, da so robovi prevlek, ki segajo pod dlesen ( tem globlje in manj natančno) zdravju le-te škodljivi. Pri izdelavi faset se temu izognemo, saj lahko ostane rob luske, ki je praktično neviden, nad dlesnijo.

 

In slabosti :

–         Brušenje. Tudi pri tej tehniki moramo brusiti zob. Sicer minimalno, vendar še vedno.

–         Luske ne moremo vstaviti začasno, da bi si jih pacient ogledal npr. doma.

–         Stroški. Delo je deloma izvedeno v zobotehničnem laboratoriju in zahteva vrhunskega tehnika. Samo lepljenje luske v ordinaciji je zahtevno, natančno in relativno dolgotrajno delo.

Seveda je mogoče luske izdelati iz različnih materialov, ki se ločijo po trdnosti, trdoti, gladkosti površine, vidnih učinkih in v povezavi s tem tudi v ceni.

Na koncu pa naj navedem še primere, ko se za izdelavo lusk ne odločimo. To je v primeru, ko pacient vede ali nevede škrta z zobmi, pri slabi ustni higieni in visoki aktivnosti zobne gnilobe.

Gregor Završnik, dr. stom.

Spec. stomatološke protetike